»Na koncu sem ugotovila, da moraš odpustiti življenju, da je takšno, kot je.«

»… ni besed, vsemu rok poteče. Samo ti si še ostala. Pa veliko sreče.«

»Tesnoba vztraja, nespremenjena / kot gorsko jezero za čas človeškega / življenja, previs zastira sinjino …«

»Ivana je imela čudovito življenje. Žalosten dan, ampak hkrati tudi čas, da slavimo čudovito in prelepo življenje.«

»vse do konca pisal pesmi«

»Kar je bilo, je bilo in odveč so sanje. Dan je dan, a večer večer. Spet bo vsakdanjost zožila to majhno smešno življenje v pretesen okvir.«

»dozdajšnja knjižnost mojih pesmi je bila vezana na vse mimogrede in spotoma nalovljene pretežno tuje zglede«

»Pri Ivanu Tavčarju pa smo izbrali širši razpon zapisov, ki ponujajo uvid v razmisleke o tem zanimivem pisatelju od njegovega časa do danes, pa še avtorjevo refleksijo o lastnem ustvarjanju.«

»Pred / koncem poletja bo konec sveta. Ostali bomo takšni, kakršni / smo bili.«